MERJAŠČEVI

Smo nadpoprečna slovenska družina,ki gre mnogim v nos.Toda mi mirno živimo naprej in uživamo, se klatimo naokoli in se nekako "pujsamo" skoz življenje.

Vedno znova nas ljudje štejejo in ugotavljajo,kdo le manjka,ampak mi veselo "krulimo" in "pujsamo" naprej.

In kako Merjaščevi.Vpišite to v googla pa je odgovor tu.

Takole zdaj , pa ...

Vsem,ki nocoj delate...

...naj Vam noč mine mirno in brez večjih težav,naj bo praznična noč polna lepega in naj Vaše misli poletijo k Vašim družinam.
To je namenjeno gasilcem,zdravstvenim delavcem/delavkam,policistkam/policistom,železničarjem/železničarkam,vsem , ki ste kakorkoli zaposleni s tem , da ustrežete v tej noči.Tudi sam sem že delal za to noč in poznam Vaše občutke.Toda so leta , ko smo lahko doma v krogu vseh , ki jih imamo radi.
Naj Vam bo Srečno Novo Leto,ki prihaja.

SOČUTJE V SVETU

" Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne Človeške družbe.

Ker si vsi delimo isto potrebo po Ljubezni,je moč vsakogar,v kakeršnihkoli okoliščinah,sprejeti kot brata in sestro.Ne glede nq drugačnost obraza,oblačil ali obnašanja, ni med njimi in drugimi nikakršnih bistvenih razlik.Nespametno bi bilo poudarjati razlike v zunanjosti,kajti temeljna narava nam je vsem skupna.

Človeštvo je eno in ta mali planet je naš edini dom.Če naj ga ohranimo,mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni.Edino ta občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost,zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega.

Kdor ima iskreno in odprto srce,naravno občuti zaupanje vase in se zna ceniti,obenem pa zanj ni razloga,da bi do drugih čutil strah.

Verjamem,da je na vseh ravneh družbe,naj bo družina,pleme,narod ali mednarodna skupnost,več sočutja ključ do lepšega in boljšega sveta.Ni nam treba sprejeti kakršnekoli religije ali slediti kakršnikoli ideologiji.Potrebno je le, da razvijemo svoje dobre Človeške lastnosti.

Kogarkoli srečam,ga poskušam obravnavati kot starega prijatelja.To me navda z iskrenimi občutki sreče.

To je praksa sočutja."

( Besede iz srca / Dalaj Lama )

slikce

Zimsko opozorilo

Vse udeležence v prometu pozivamo in hkrati opozarjamo na pojav novih "sezonskih" udeležencev.V pomoč vam prilagamo slikovni materijal;

slika 1; Idiot ali ne vidiš, da imava prednost

slika 2; Otroci na cesti

slika 3; Pozor,kolone možnost naleta

Tako , da ne boste rekli, da niste obveščeni o novo nastali situaciji na naših cestah,ter bodo potem križi in težave.Pa še nekaj ,gleda da se vsepovsod špara vam svetujem , da se dobro opremite za zimo(vedno povn termos,nekaj "železnih" zalog,kakšna knjiga ali revija,pa še kaj po lastni izbiri),da boste pripravljeni na čakanje v zastojih zaradi "razmer na cestah".



Lep pozdrav.

Misli si kar češ

"Še en gvažek zdaj,juhuhu..."

Pred mano je steklenica.
Zapeljivo se mi nasmiha, njena vsebina se ponuja v rubinasti barvi,tako zapeljivo , tako mamljivo.
Nalil si bom to vince in ga izpil na dušek ,na jezo na žalost, ali pa kar tako, ker si želim napiti mojo dušo, da otopi ali pa se zasanja v melanhonijo,zapljuje v preteklost,odtava v prihodnost,ali pa se enostavno razbline v pozabo,v neobstoj.
Svoje težave, strahove,razmišljanja bom enostavno utopil v alkoholu.Enostavna rešitev vsaj za kratek hip, za nekaj ur in potem;
-bo bolela glava
-bo pekla zgaga
-bo jutro še slabše , kot je bil včerajšni večer
-bom tri dni hodil okrog v strahu, da se mi kaj ne zgodi
-se bom počutil , kot "najslabši" človek na svetu, ker me bodo videli moji ljubljeni
-in bom "trpel" moralnega mačka, za vse kar sem v opoju storil, rekel ali mislil
Če zaključim si tega kozarčka ne bom nalil,ne bom otopil občutkov,ne bom bežal,ne bom se vdal,pa čeprav se bi včasih enostavno vlegel na tla in počakal "konec".
Enostavno se bi nehal boriti,z boleznijo,ki se vrača,s težavami, ki so v življenju ,s trpljenjem,..., enostavno bi se nehal.
Pa se ne bom,trma perk mandlovska.
Zadnje čase tako težko tipkam, tako zelo me bolijo prsti in ko kihnem se mi vllije kri.In ko se vrne Ona , obležim obnemogel in ves v vročini,tako utrujen, da bi kar ležal in ležal.
Ni depresija,ne ni , je pa prišla spet Ona moja znanka iz otroštva.
Nekatere ženske poznajo krče "tiste dni v mesecu" , ko boli , da bi vpile do neba.Predstavljajte se , da si včasih ne upate jesti, ker bo bolelo,bolelo, kot da bi vam obračali nož v rani.
Dihate plitko,da ne bi povečali bolečine in v "pavzah" se zahvaljujete, ker so trenutki ,ko malce popusti.
Morda je stres priklical bolezen nazaj,ali pa sem kdaj pojedel kaj takega , da sem si nakopal okužbo , vnetje in hudič je še , da mi trenutek ne dopušča , da bi si vzel nekaj časa zase, ne gre,enostavno ne gre.
Zdaj se bom zvlekel v posteljo in si poskušal privoščiti malce počitka,vsaj do jutri,potem pa "...Daj en gvažek juhuhu...
...Da ne bomo šli še domu..."
Ampak to bo bolj skodelica Belega čaja z medom, pa .... do jutri;včasih je dobro, kaj prespat.

"S spuščenimi hlačami in na sekretu"



Tole sem pobral med komentarji na blogu(Katarina) in se mi zdi primeren komentar za letošnje predsedniške volitve ( vsaj za prvi del).

In kdo jih je dobil v takšni poziciji,ki je skrajno neprijetna in prikliče "rdečico" na obraz; to je Zmago Plemeniti,ki jim je s svojim načinom, ki je že dolgo preizkušen recept za uspeh,pokazal kako se to dela/ne dela.

Obraz Lojzeta , ki ga podpira koalicija je povedal svoje.Hudič je , če te takole presenetijo in je torta malce manj sladka.Saj tudi druga dva Mitje (3) in Danilo(2) nista ravno blestela in žarela.Mučil jum je medsebojni dvoboj in hja,skoraj bi se zgodili "kjer se prepirata dva tretji dobiček ima",malo je manjkalo(žal ali ne , bi bil pa hec).

Toda zbode me nekaj , kar je zbodlo marsikoga in kar bo burilo(sicer že buri) duhove,zapoljnjevalo časopisne stolpce,polnilo TV ekrane in tudi žepe advokatov,ter jim celo naredilo reklamo.To je glasovenje "slovenskih državljanov , ki imajo stalno preb. v tujini"; a dajte ga lomit.Nekdo , ki živi drugje bo odločal o nas , ki plačujemo davke in ustvarjamo tukaj in zdaj.

Sam tako razmišljam "glasujejo lahko državljani, ki so v tujini zaradi tega , ker so v diplomaciji,na mirovnih misijah,humanitarnih nalogah , izobražovanju/izpopolnjevanju,da delajo v tujini a plačujejo dohodnino v RS" ,sicer pa je to potrebno še dodelati,a veljalo bi načelo "bivanja v RS".

Pa pustimo to ob strani,ker prihaja na dan da ni bilo omogočeno voliti vsem državljanom , ki so izrazili svojo željo(nedvoumno in pisno),tako da vsaj z moje strani pade senca dvoma na vse skupaj.

Kaj nam pomagajo "nove" volilne skrinjice, ko pa legitimnost "zaudarja" in ta maska ne pomaga dosti,je bolj zamegljevanje nečesa bolj "gnusnega" in sprevrženega.

Demokracija v RS trenutno ne obstaja v polni meri,prav tako je pravna država nekaj "imaginarnega",da o tem da socialna država nikoli ni obstajala,vsaj po tem kako so naravnane vse zadeve , ki to urejajo ( zakoni,uredbe,...).

Ampak važno je , da vemo da se jih da dobiti s "spuščenimi hlačami in na sekretru".

Volitve

Pa se je zgodilo nekaj kar daje še eno črno piko naši Demokraciji ( ki se najbrž skriva kje v kotu in joče);ponorčevali so se iz invalida/ke.Saj ne bi bilo pomembno, če bi se v tej kolobociji znašel nekdo čigar ime ni javno znano in priznano,a vseeno bi še vedno bilo sramotno.Pa se je vse dogodilo ravno Eleni predsedniški kandidatki,smola pa taka bi rekli,ali pač?

Človek dobi občutek , da je pri nas možno prav vse, ter da ignorantstvo ni nič novega ,pa čeprav se to zgodi taki osebnosti.

Ampak , če so se dovolili tako ignorirati njo , kako šele počno to ostalim invalidom?Vprašanje je na mestu in odgovori so prej ko ne cinični .Za nekatere prepotrebne zadeve ni denarja ,pa ja.Spet ni kadrovskih ali nekih drugih možnosti.

Invalidi se srečujejo z vrsto omejitev , ki jih ne postavljajo sami ampak se jim postavljajo s strani ljudi, ki bi morali pomagati.Marsikdo izmed njih bi lahko uredil karkoli na upravnih enotah , pa to v večini primerov ni mogoče,tudi medicinske ustanove so poglavje zase,da o šolah,telovadnicah ali takoimenovanih hramih kulture ne govorimo.

Posebno poglavje pa so parkirna mesta za invalide, ki so ponavadi zaparkirana z vozili, ki tam nimajo kaj iskati.Ampak , če bi ljudje poznali sočutje, bi bilo vse najbrž drugače.Spoznali bi , da si sami v takem položaju ne bi želeli zaparkiranega prostora , ki je nmenjen njim, da bi bil urejen dostop, marsikaj bi se dalo urediti na lažji in nenazadnje prijetnejši način.

Ampak ali smo res sposobni spoštovati in čutiti sočutje , do ljudi , do osebnosti, ki svoje osnovne potrebe zadovoljujejo na drugačen način , kot mi in jim je uporaba tehničnih pripomočkov vsakdan?

Pokažimo voljo in sprejemanje, sočutje do drugih in začnimo graditi nov in boljši vsakdan.